Naši sošolci so mal zmešani.

Tole sem prej napisala na msn. Ker je pač res! :) Ampak to je čisto v dobrem smislu, ker se je napis nadaljeval z “ampak sem se pa ful nasmejala, tko da thank u”  Pa obvezen :)
No, coincidental bystanderju najbrž ni nič jasno, o čem govorim. Sej že razlagam :)
Včeraj smo imeli fešto. No, v bistvu so jo imeli, jst sem bila samo prijazno povabljena in sem se je z veseljem udeležila, ker je prišla na ekstremno prikladen datum, moj rostni dan :) Najprej smo se Petra (jaaa, naša lost Madridčanka je za par dni prišla v Slovenijo! :) Zaradi fešte, seveda - ja enim je resno težko v življenju :) ) … Ah, ja, which reminds me, da poročilo iz Madrida še sledi … enkrat :) Ok, zdej pa lahko že počasi ene par zaklepajev naredim :) ))))), Manca, Urša pa moja malenkost dobile v Havani, da smo še malo videle Katrco, ki je ravno delala. Okoli polnoči pa naprej - torej, na fešto, ki se je zgodila vGaleriji. Nas je naprej malo skrbelo, kam bo šlo vseh tistih 100 povabljencev, pa se je kar nekako našel plac - večinoma okoli šanka :)
Torej, 4 fanti, ki so pred kratkim dobili naziv univ. dipl.inž.str., so skupaj organizirali žurko, da bi bila zadeva še malo bolj uradna (ja, to je pač treba zapit — hočeš, nočeš :) ). In bilo je ful luštno. V bistvu se že dolgo nisem imela tako fajn zuni … No, že dolgo nisem sploh bila zuni v Lj, to je tudi res :) Ampak ja, ljudje so bili ful neki dobre volje, noben tečen … In bilo je kot v starih dobrih časih, ko smo še skupaj hodili na srednjo, čutili neko pripadnost (če ne drugega zato, ker smo morali vstajati ob enako nemogočih urah in včasih poslušati še bolj nemogoče prfokse … but we did survive! :D ) in na veliko hodili ven - khm, še tega zadnjega je konec :) Ampak smo včeraj dokazali, da še nismo za v dom za ostarele, hihi :)
No, je bila pa res zabavna štorija. Ne bom pisala o dveh osebkih, pri katerih mi ni jasno, kaj se je dogajalo - predvsem z moške strani :) Ker mi lahko kdo zameri. Ampak sem imela svojo zgodbico, ki me je neznansko zabavala - pa ni bilo krivo samo vino, o ne! Nejc je učitno včeraj padel v nek čuden element in si zadal nalogo, da mi na vsak način zrihta tipa. Sej v normalnih okoliščinah se ne bi pritoževala, ampak ko pa človek po ene dveh urah (ali so bile 3?) ugotovi, da ga bivši sošolec poskuša spentljat s tipom, ki je sicer čisto simpatiš in prijazen, ampak IMA PUNCO in z njo tudi živi … Ja to pa je komedija :) In potem sva imela res globokoumne pogovore v stilu:
Jst: Sam Nejc, halo, če ma pa punco!
Nejc: Pa sej študira v Novi Gorici!
Jst: Pa kaj je to važn!?
Nejc: Ja, daleč od srca …
Ja, you had to be there :) Mislim, jst sem umirala od smeha, no malo pa tudi od sramu, ko sem se pogovarjala s tem nesrečnežem in sta Nejc in Srdinšek za njegovim hrbtom plesala, se smejala, mi kazala “kul” s palcem in take fore … Jooooj, pa kaj je tem tipom? :) Pa da sploh ne omenjam, da ma Nejc sam resno punco, tako da nimam pojma, zakaj taka misija :) In  še ko smo odhajali na njami kebab, ni popustil! Oooh. Ne, enim res ni pomoči. :) Sem se pa res ful zabavala, smejala pa najbrž iz minute v minuto bolj glasno - ja, tudi zaradi vina :) Uglavnem, sori Jernej :oops:
Aja, pa še ene par fotk za na koncu! To so pa moji prvi mafini! V mojem čisto prvem pekaču za mafine :) Ki sem ga včeraj dobila od Darje pa Petrce. Hvala, punci! :)
No, pa da ne bom imela zaslug za tele almost-chocholate-overdose sladkiše, moram reči, da smo združile moči Manca, Darja pa jst, no Petrca je imela pa dan zapolnjen z letanjem po uradih zaradi ukradene denarnice back in Madrid (prekleti ciganki! :evil: ), tako da je bila samo sofinanc minister :) In mislim, da so nam res fino ratali! No, ampak na žurki pa ne duha ne sluha o njih, ljudje itak pozabijo na hrano, če imajo polne kozarce alkota v rokah :)Tako da niti ne vem (še), kaj se je zgodilo z mafini, upam, da jih je Svete kej raztalal, ker jih je bilo samo ene 50! :) Too much even for me :)